Teden dni po okrogli mizi, ki je odprla razpravo o razlogih za naraščajoči absentizem, je v Velenju potekala nadaljevalna delavnica »Zdravje zaposlenih – temelj uspešne prihodnosti SAŠA regije«. Dogodek je združil strokovnjake iz zdravstva, gospodarstva, pravne in detektivske stroke ter predstavnike podjetij, da bi oblikovali konkretne predloge za zmanjšanje odsotnosti z dela in izboljšanje zdravja zaposlenih.
Če je okrogla miza ponudila analizo trendov in sistemskih izzivov, je bila delavnica namenjena praktičnemu delu: prepoznavanju kritičnih točk in oblikovanju ukrepov, ki jih lahko podjetja uvedejo takoj. Tak pristop je okrepil rdečo nit obeh dogodkov – absentizem je mogoče obvladovati le, če se teorija prevede v aplikativne rešitve.
Na okrogli mizi je bilo jasno, da absentizem v SAŠA regiji presega slovensko povprečje in da so razlogi za to večplastni:
– preobremenjenost zdravstvene stroke in pomanjkanje triaže,
– demografski trendi in psihosocialni dejavniki,
– neučinkovita komunikacija med institucijami,
– odsotnost standardiziranih notranjih postopkov,
– ter pojav zlorab, ki rušijo zaupanje in enakost.
Nadaljevalna delavnica je bila zato zasnovana kot praktična faza procesa – da se ugotovitve ne bi končale pri ugotovitvah, temveč bi se preoblikovale v usmeritve, ki podpirajo podjetja, vodstva in zdravstvene ustanove.
Strokovni okvir: štirje pogledi, ena težava
Uvodni del delavnice je ponudil štiri strokovne perspektive, ki pokrivajo celoten spekter absentizma. Vsak gost je bil izbran zato, ker neposredno vpliva na razumevanje, obravnavo ali upravljanje odsotnosti.
- Zdravstveni vidik – Barbara Slamek (ZD Velenje, Center za krepitev zdravja)
Barbara Slamek je predstavila, kako zdravstvena stroka zaznava rast odsotnosti in ponavljajoče se vzorce v podjetjih. Izpostavila je ključne težave zdravnikov:
– naraščajoče odpiranje bolniških odsotnosti po telefonu, pogosto brez pregleda,
– preobremenjenost in administrativni pritisk,
– zamik med preventivnimi pregledi in dejansko obravnavo pri osebnem zdravniku,
– manko zgodnjih opozoril podjetij o ponavljajočih se odsotnostih.
Njena izpostavljena misel je bila jasna: brez zgodnje preventive bo vsak sistem prepozen.
- HR in organizacijski vidik – Aljaž Sečnjak (BSH)
Aljaž Sečnjak je predstavil notranje procese upravljanja odsotnosti v BSH – od dnevnega spremljanja, do postopkov ob sumljivih odsotnostih.
Prepoznal je dva ključna izziva v regiji:
– vodje v lokalnih okoljih niso vedno objektivni, ker osebno poznajo zaposlene;
– nepravočasen prenos informacij, pri čemer kadrovska služba pogosto dobi informacijo prepozno, da bi lahko ukrepala.
Poudaril je tudi pomen nagrajevanja ekip: “Če želimo zmanjšati nepojasnjene odsotnosti, mora imeti ekipa skupen interes, ne le posameznik.”
- Nadzor in zlorabe – Dušan Poslek (Detektivska zbornica RS)
Dušan Poslek je predstavil realnost terenskih kršitev in pojasnil, zakaj zlorabe nastajajo:
– pomanjkanje nadzora,
– hranjenje nejasnih pravil,
– občutek zaposlenih, da “se nič ne zgodi”,
– ter manko notranje kulture ničelne tolerance.
Najpogostejše kršitve ostajajo enake: prikrito delo, športne aktivnosti, potovanja in napačne informacije o lokaciji.
Izpostavil je, da podjetja pogosto zamudijo priložnost za ukrepanje, ker niso vzpostavljena hitra obvestila ob sumih zlorab.
- Pravni okvir – Žiga Cvetko (Odvetniška pisarna Feguš)
Žiga Cvetko se je osredotočil na pravne meje in priložnosti delodajalcev:
– kaj šteje za zlorabo,
– kaj je mogoče dokazati,
– kako ravnati, da postopki ne padejo na sodišču,
– ter kdaj lahko podjetje sproži odškodninski postopek (čeprav sodne prakse za zdaj ni).
Njegov poudarek je bil na jasni dokumentaciji in doslednosti postopkov: “Nerazumljiv ali nedokumentiran proces ima pri dokazovanju enako težo kot ga sploh ne bi bilo.”
Delavniški del: analiza, sporazum in konkretni predlogi
Po uvodnih predstavitvah je sledil najpomembnejši del dogodka – delo v štirih tematskih skupinah. Vsako omizje je vodil en izmed strokovnih gostov. Udeleženci so izmenjali izkušnje in oblikovali konkretne ukrepe, ki jih je mogoče v kratkem času implementirati.
- Preventiva in prezentizem
Skupina pod vodstvom Barbare Slamek je predlagala:
- regijski model zgodnje preventive za spremljanje ponavljajočih se odsotnosti,
- redne preventivne posvete podjetij z zdravstveno stroko,
- boljši prenos izvidov in informacij iz preventivnih pregledov do osebnih zdravnikov.
Posebej so poudarili vprašanje: “Ali smo res bolj bolni, ali pa sistem napačno upravlja zahteve sodobnega dela?”
- Kultura zdravja in ravnotežje delo–dom
Pod vodstvom Aljaža Sečnjaka so udeleženci izpostavili:
- dnevno spremljanje odsotnosti in enotni protokol ob odstopanjih,
- skupinsko nagrajevanje pri nizkih stopnjah odsotnosti,
- vključevanje zaposlenih v oblikovanje izboljšav delovnega okolja.
Skupina je opozorila, da odnos med vodjo in zaposlenim močno vpliva na pripravljenost zaposlenega, da transparentno komunicira.
- Zlorabe in nadzor
Skupina Dušana Posleka je predlagala:
- jasen, interni postopek ob sumu zlorabe,
- takojšnje obveščanje pristojnih služb (ne šele po več dneh),
- uvedbo rednih kontrol, ne le izrednih,
- ničelno toleranco in konsistentno sankcioniranje.
Prisotnih je bilo veliko primerov iz prakse, ki so potrdili, da zaposleni sami podpirajo nadzor – ko vidijo, da so zlorabe pravično obravnavane.
- Pravni in sistemski vidiki
Skupina Žige Cvetka je oblikovala predloge za:
- minimalni standard internih aktov o upravljanju odsotnosti,
- enotno dokumentiranje komunikacije med zaposlenim, vodjo in HR,
- standard za zbiranje dokazov, ki ustrezajo pravnemu preizkusu.
Izpostavili so, da je eden največjih problemov v Sloveniji odsotnost sodne prakse, ki bi uredila odgovornost pri zlorabah.
Skupne ugotovitve delavnice
Na podlagi dela vseh omizij so izstopile naslednje usmeritve:
- Potrebna je zgodnja preventiva, ne zgolj odzivanje na odsotnosti.
Dokler se sistem odziva šele, ko je bolniška že odprta, je vedno prepozen.
- Komunikacija med deležniki je največja sistemska vrzel.
Od zdravnikov do podjetij, od vodij do HR-ja – informacijski pretok je tisto, kar najpogosteje odpove.
- Zlorabe so posledica vrzeli v sistemu, ne pa nujno “slabih ljudi”.
Tam, kjer ni pravil, nadzora in jasnih posledic, se zlorabe normalizirajo.
- Podjetja potrebujejo enotne protokole in interne akte.
Zdaj ima vsaka organizacija svoje parcialne rešitve, ki niso dovolj.
- Zdravje zaposlenih ni strošek, ampak regijska naložba.
Delavnica je potrdila, da absentizem vpliva na gospodarsko stabilnost regije, ne le na posamezna podjetja.
Zaključek: pot naprej
Delavnica je ustvarila skupni prostor za poenotenje pogledov in izmenjavo izkušenj ter prinesla jasne in izvedljive predloge. Iz njih bo pripravljen nabor regionalnih priporočil in strokovnih zapisov, ki bodo dostopni podjetjem, institucijam in širši javnosti.
Ob zaključku je Rok Plankelj poudaril:
“Absentizem je rezultat številnih majhnih vrzeli, ki se seštevajo. Če želimo napredek, potrebujemo hitrejše postopke, večjo odgovornost in bolj usklajene rešitve. Današnji predlogi so pomemben korak v to smer.”
Viden je jasen potencial za nadaljevanje aktivnosti v letu 2026 – tako na področju preventive kot na področju sodelovanja podjetij, zdravstva in institucij.
Oba dogodka sta potrdila, da SAŠA regija potrebuje strateški pristop in orodja, ki omogočajo, da zdravje zaposlenih postane stabilen temelj njenega razvoja.
