V SAŠA regiji se podjetja, institucije in zdravstveni sistem že več let soočajo z izrazito visokim deležem bolniških odsotnosti. Absentizem je postal eno izmed ključnih razvojnih vprašanj, ki vpliva na delovanje podjetij, produktivnost regije in zdravje zaposlenih. Na okrogli mizi »Delovna prisotnost v SAŠA regiji – Kako nasloviti naraščajoči absentizem«, ki je potekala 11. novembra 2025 v Velenju, so strokovnjaki predstavili aktualno stanje, razloge za porast odsotnosti ter izpostavili rešitve, ki jih je mogoče uvesti na sistemski in organizacijski ravni.
Dogodek je povezal predstavnike zdravstva, gospodarstva, socialnih služb, šolstva, sindikatov in pravne stroke. Izmenjava njihovih izkušenj je pokazala, da je absentizem mnogo več kot zdravstveni kazalnik – je ogledalo delovnih razmer, komunikacije, organizacijske kulture in zmožnosti deležnikov, da delujejo usklajeno.
Gostje okrogle mize so bili izbrani glede na neposreden vpliv, pristojnosti ali vlogo pri obravnavi bolniških odsotnosti v regiji. Vsak od njih je prispeval pomembne informacije s svojega področja, kar je omogočilo poglobljeno razumevanje problema.
Ana Golež, ZZZS Ravne na Koroškem
ZZZS ima osrednjo vlogo pri upravljanju bolniških odsotnosti.
Gostja je predstavila trende porasta odsotnosti, strukturo bolniških staležev in primere, kjer sistem naleti na omejitve pri nadzoru in preverjanju upravičenosti.
Poudarila je tudi vpliv dolgotrajnih bolezni in psihosocialnih težav na rast absentizma.
asist. mag. Janez Kramar, direktor ZD Velenje
Zdravstveni dom je prvi stik zaposlenih z zdravstvenim sistemom.
Direktor je izpostavil porast duševnih stisk, težave s preobremenjenostjo zdravstvenih timov in pomen zgodnjega ukrepanja. Razložil je, kako zdravstveni dom usmerja paciente in kako bi lahko z delodajalci bolje sodelovali pri reintegraciji zaposlenih.
Sašo Djurić, specialist medicine dela, prometa in športa
Medicina dela ima ključno vlogo pri oceni tveganj, preventivi in vračanju na delo.
dr. Sašo Djurić je predstavil primere iz prakse, kjer lahko zgodnejša vključitev medicine dela skrajša odsotnosti, ter opozoril na težave, ki izhajajo iz površnih opisov delovnih mest in premalo strukturiranih prilagoditev ob vrnitvi.
Nuša Konec Juričič, NIJZ OE Celje
NIJZ spremlja epidemiološke vzorce in dejavnike tveganja.
Predstavnica NJIZ je osvetlila zdravstveno-družbene trende, ki vplivajo na dolgotrajne odsotnosti, ter pomen promocije zdravja in preventivnih programov v delovnih okoljih.
Tadeja Dremel, vodja oddelka, ZPIZ Velenje
ZPIZ je ključen pri postopkih invalidnosti in omejitev delovne zmožnosti.
Tadeja Dremel je opozorila na dolgotrajnost postopkov ter podala primere, kako lahko boljša dokumentacija in komunikacija med delodajalci ter zdravniki bistveno pospešita obravnavo zaposlenega.
Blanka Pečnik Črnko, direktorica Območne službe Velenje, ZRSZ
ZRSZ spremlja zaposljivost, prehode med statusi ter programe aktivacije.
Direktorica je izpostavila težave zaposlenih, ki se vračajo po dolgotrajnem staležu, in potrebo po individualnih načrtih podpore ter sodelovanju delodajalcev pri preoblikovanju delovnih nalog.
Metod Gradič, Hisense Europe
Metod Gradič je zastopal večje gospodarstvo in prakse podjetij v regiji.
Delil je konkretne interne ukrepe za spremljanje absentizma, uporabo preventivnih programov, moteče vzorce pri vračanju zaposlenih ter vlogo vodij pri grajenju vzpodbudne delovne klime. Predstavil je tudi pojav prezentizma.
Aleksandra Kremer, Šolski center Velenje
Šolstvo oblikuje pričakovanja in kompetence prihodnje delovne sile.
Predstavnica šolstva je pojasnila, kako se z absentizmom soočajo v izobraževalnih ustanovah, ter izpostavila, da je pri mladih čedalje več težav, povezanih z motivacijo, duševnim zdravjem in odnosom do dela.
Simon Lamot, Sindikat Premogovnika Velenje
Sindikati so ključni sogovornik za razumevanje razmer v delovno intenzivnih panogah.
Predstavnik je predstavil izzive starejših zaposlenih, vpliv težkih delovnih pogojev in pomen partnerskega odnosa med vodstvom in zaposlenimi.
Dušan Poslek, detektivska agencija Enigma
Detektivska stroka je del postopkov preverjanja upravičenosti odsotnosti.
Detektiv je razložil, kako potekajo postopki ter katere tipične kršitve opažajo. Izpostavil je tudi omejitve zakonodaje in etične meje pri preverjanju zaposlenih. Poudaril je pomen jasne komunikacije med delodajalcem in zdravstvom, saj delodajalci pogosto ne vedo, kaj je zaposlenemu dovoljeno.
mag. prava Žiga Cvetko, odvetniška družba Feguš
Pravni vidik je ključen pri razumevanju postopkov, dokazovanja in reintegracije.
Odvetnik je predstavil najpogostejše pravne napake delodajalcev, dileme pri vračanju zaposlenih, primere izterjav in ukrepov ter poudaril nujnost spoštovanja človekovih pravic ob hkratni zaščiti poslovnih procesov.
Regija nad slovenskim povprečjem: večplasten problem brez enostavnih odgovorov
Razprava je potrdila, da je SAŠA regija po stopnji bolniških odsotnosti že vrsto let med najbolj obremenjenimi v državi. K temu ne prispevajo le zdravstvene težave, temveč tudi socialni dejavniki, demografska struktura, visoki delež invalidskih oseb ter dolgotrajni administrativni postopki.
Strokovnjaki so poudarili, da se je po pandemiji povečal delež odsotnosti, povezanih z duševnim zdravjem, preobremenjenostjo in izgorelostjo. Pri mnogih zaposlenih se pojavljajo težave, ki jih delovno okolje samo težko reši, sistem pa nanje pogosto reagira prepozno.
Ob tem je bilo večkrat izpostavljeno, da kljub nadpovprečnim številkam sama številka dni bolniške odsotnosti ne pove celotne zgodbe. Potrebno je razumeti ozadja, vzorce in dinamiko – tako v podjetjih kot v institucijah, ki sodelujejo v procesu.
Zlorabe: pomemben, a ne edini izziv
Na okrogli mizi so predstavniki ZZZS, ZPIZ, medicine dela in detektivske stroke opozorili, da se zlorabe odsotnosti pojavljajo, a so predvsem simptom pomanjkljivega nadzora, nejasnih pravil in premajhne komunikacije med deležniki.
Primeri, kjer zaposleni ne upoštevajo navodil zdravnika, izvajajo nedovoljene aktivnosti ali ne sodelujejo pri postopku reintegracije, zmanjšujejo zaupanje v sistem in obremenjujejo tako delodajalce kot zdravstvene ustanove. A udeleženci dogodka so enotno izpostavili, da problem ne sme zasenčiti velike večine zaposlenih, ki so bolniško odsotni upravičeno.
Sklep razprave je bil jasen: sistem deluje, vendar potrebuje bolj dosledno izvajanje pravil, učinkovito obveščanje in hitrejše ukrepanje pri sumih zlorab, ob hkratni zaščiti pravic zaposlenih.
Komunikacija in koordinacija – osrednja šibkost sistema
V razpravi je izstopala ena od najpogostejših ugotovitev: slabša komunikacija med ključnimi institucijami bistveno podaljšuje postopke, veča zmedo in otežuje pravočasno obravnavo zaposlenih.
Zdravstvo, delodajalci, ZZZS, ZPIZ, ZRSZ, NIJZ in druge ustanove si pogosto izmenjujejo informacije z zamikom ali v neenotnih formatih. Udeleženci so izpostavili primere, kjer bi jasnejša dokumentacija delovnih mest in enoten dostop do informacij bistveno skrajšala postopke ugotavljanja začasne nezmožnosti ali invalidnosti.
Predlog strokovnjakov: vzpostavitev digitalne platforme, ki bi združevala bistvene podatke za vse deležnike, pri čemer bi bila ohranjena zaščita osebnih podatkov. Tak pristop je v tujini že prinesel hitrejše postopke in boljše sodelovanje.
Organizacijska kultura kot ključni dejavnik
Gospodarski predstavniki so poudarili, da so odsotnosti pogosto odraz notranjih razmer v podjetju. Vodenje, odnosi, komunikacija, klima v timu in občutek pripadnosti so dejavniki, ki neposredno vplivajo na prisotnost ali odsotnost zaposlenih.
Poudarjene so bile dobre prakse:
- stalno spremljanje vzorcev odsotnosti,
- usposabljanje vodij za delo v zahtevnih okoliščinah,
- spodbujanje odgovornosti in prisotnosti,
- podporni programi za zaposlene s težavami,
- jasno strukturirani postopki vračanja po bolezni,
- nagrajevanje pozitivnih vedenj (a ne kot edini ukrep).
Vodje imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju prvih znakov težav in pri gradnji zaupanja, ki preprečuje prehajanje težav v dolgotrajne odsotnosti.
Vračanje na delo: ključ, ki bi lahko prihranil na stotine delovnih dni
Sogovorniki so poudarili, da je reintegracija zaposlenih pogosto spregledan del obvladovanja absentizma, čeprav ravno tu nastajajo velike vrzeli. V praksi se dogaja, da se zaposleni vračajo brez prilagoditev, brez podpore ali brez jasnih navodil, kar vodi v ponovne odsotnosti.
Predlagani ukrepi vključujejo:
- strukturirane programe vračanja,
- vključevanje medicine dela že med samo odsotnostjo,
- sodelovanje delodajalca in zdravnika pri določanju prilagoditev,
- spremljanje zaposlenega v prvih tednih po vrnitvi,
- vključevanje mentorja ali podporne osebe v podjetju.
Udeleženci so poudarili, da je ravno ta del ena največjih priložnosti za zmanjšanje dolgotrajnih odsotnosti.
Kaj lahko naredimo že danes? Pet ključnih izhodišč
Na podlagi razprave so se oblikovali naslednji zaključki:
- Absentizem je mogoče obvladovati le s celostnim pristopom, ki vključuje zdravstvene, organizacijske in socialne dejavnike.
- Preventiva mora postati sistemska, ne le projektna ali kampanjska.
- Potrebujemo boljšo koordinacijo med institucijami in sodobno digitalno podporo.
- Podjetja morajo več vlagati v vodenje in odnose, saj ti močno vplivajo na prisotnost.
- Reintegracija zaposlenih po bolniški odsotnosti mora postati enako pomembna kot zdravljenje samo.
Nadaljevanje: poglobljeno delo na konkretnih rešitvah
Dogodek je bil uvod v širši proces, ki ga v sodelovanju z regijskimi partnerji vodi Center za pravični prehod SAŠA. Že teden dni kasneje sledi delavnica, kjer bodo podjetja in institucije oblikovale konkretne in merljive ukrepe za zmanjšanje absentizma ter izboljšanje delovne prisotnosti v regiji.
Skupni cilj deležnikov je jasen: zmanjšati absentizem, izboljšati zdravje zaposlenih in okrepiti razvojni potencial SAŠA regije. Okrogla miza je pokazala, da razumevanje problema že imamo – zdaj je čas, da stopimo korak naprej k rešitvam.
